VRNITEV LEGENDA.FESTA IN DRUGE ZGODBE BREGINJA

Dežela zgodb nas je tokrat odpeljala v Breginjski kot, natančneje v Breginj, kjer je 11. julija potekal Legenda.fest, dogodek, ki je v staro breginjsko jedro znova vrnil utrip nekdanjih časov. 

Breginj je kraj z bogato zgodovino, ki je bil še pred nekaj desetletji videti povsem drugače kot danes. Potres leta 1976 je njegovo nekdanjo podobo skoraj povsem izbrisal. Ostalo je le nekaj hiš kot spomin na biser slovensko-beneške arhitekture. Breginjski muzej, edini ohranjeni del starega vaškega jedra – kompleks dvonadstropnih kamnitih hiš, prepletenih z značilnimi ganki – je danes najdragocenejša priča nekdanje podobe vasi.

Prav to staro vaško jedro je bilo prizoriščeLegenda.festa, ki se je v Breginjski kot vrnil po več kot desetletju. Dogodek je sicer nastal prav v Breginju z namenom ohranjanja lokalnih legend, zgodb in običajev, nato pa zaživel tudi drugod po kobariški občini. Pobudnica festivala Vida Škvor je uvodoma obudila spomine na njegove začetke.

Posnetek Vida Škvor

V pogovoru z Vido Škvor smo spoznali začetke dogodka Legenda.fest, ki je v zadnjih letih najbolj zaživel na Vrsnem, kjer ga letos pripravljajo 15. avgusta. V Breginju pa ga je znova obudilo Razvojno društvo Breginjski kot.

Pred naš mikrofon smo zato povabili tudi predsednico društva Vanesso Marcola. Društvo že vrsto let povezuje domačine in skrbi za ohranjanje krajevne dediščine ter pripravo različnih dogodkov. Kakšno je njegovo delovanje danes?

Posnetek Vanessa Marcola

Pavel Tonkli, predsednik Turističnega društva Breginj in skrbnik muzeja v starem vaškem jedru Breginja, je bil na sobotnem Legenda.festu med tistimi, ki so v vročem popoldnevu nagrabljeno seno spretno spremenili v lično kopo. Nekoč so kope krasile številne travnike, danes pa so postale prava redkost. Ko je bilo delo na travniku opravljeno, se je Pavel preselil še h kotlu, kjer je pripravljal krompirjovko. Med zaključevanjem izdelave kope smo ga ujeli tudi pred naš mikrofon.

Posnetek Pavel Tonkli

Na letošnjem Legenda.festu smo obiskali tudi čevljarja Zdravka Marcola. Nekoč je imel skoraj vsak kraj svojega čevljarja. Bil je mojster, ki ni le popravljal čevljev, temveč je podaljševal življenje stvarem in dokazoval, da se marsikaj splača popraviti, ne zavreči. Danes ta stara obrt počasi izginja, z njo pa tudi dragoceno znanje, ki ga obvlada le še peščica mojstrov. 

Posnetek Zdravko Marcola

Za ohranjanje breginjske dediščine pa ne skrbijo le dogodki in prikazi starih obrti. Med tistimi, ki z veliko predanostjo zbirajo in ohranjajo predmete iz preteklosti, je tudi Zdravko Mazora. S svojo bogato zbirko ohranja spomin na stari Breginj in življenje njegovih prebivalcev. Del zbirke je predstavil tudi na letošnjem Legenda.festu, še veliko več pa si je mogoče ogledati v njegovi zasebni muzejski zbirki. Tudi njega smo povabili pred naš mikrofon.

Posnetek Zdravko Mazora

Simona Skočir 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.