GIBANJE BREZPOSELNOSTI V REGIJI

Brezposelnost na območju statistične regije severne Primorske je v marcu letos še nekoliko porasla, poraslo pa je tudi zaposlovanje brezposelnih oseb. Poraslo je tudi povpraševanje delodajalcev po delavcih, in sicer največ na področju predelovalnih dejavnosti. V letu 20110 so bili v regiji učinkovitejši tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, kjer je bilo za kar 47% več vključitev kot leto poprej.

Konec decembra 2010 je bilo pri Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje Nova Gorica, kamor sodijo vse severnoprimorske občine, razen idrijske in cerkljanske, prijavljenih 4.633 brezposelnih oseb, kar predstavlja 4,2 % vseh brezposelnih oseb v državi. V primerjavi z decembrom 2009 je bila brezposelnost višja za 20,3 %. Ta se je najbolj povečala na območju Urada za delo Ajdovščina, in sicer za 32,6 %, ter na območju Urada za delo Nova Gorica za 26,5 %, medtem ko se je na območju Urada za delo Tolmin v zadnjem letu število brezposelnih zmanjšalo za 5,3 %.

Konec marca letos je bilo pri na novogoriški območni službi zavoda za zaposlovanje prijavljenih 4.770 brezposelnih oseb, kar je 0,1 % prijavljenih oseb več kot februarja 2011 ter 24,5 % več kot marca 2010.

Na območju občine Idrija je bilo decembra 2010 prijavljenih 375 brezposelnih oseb, marca letos pa 388, stopnja registrirane brezposelnosti je tako znašala 7,4%. Na območju občine Cerkno je bilo decembra 2010 registriranih brezposelnih 105 oseb, marca letos pa 131; registrirana brezposelnost v tej občini je tako znašala 4,9%.

Struktura brezposelnosti v regiji kaže, da se povečuje delež moških, zelo se je povečal delež brezposelnih oseb, starih nad 50 let, ter dolgotrajno brezposelnih oseb (39,4 %). Konec marca 2011 je bilo brez izobrazbe 37,4 % brezposelnih oseb, prijavljenih na območnem zavodu za zaposlovanje.

Konec marca letos je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna 17 mesecev in 21 dni -v primerjavi z državo je na severnem Primorskem povprečna čakalna doba za dober mesec dni krajša. Povprečna čakalna doba je bistveno nižja pri osebah z najmanj VII. stopnjo izobrazbe, kjer znaša 9 mesecev in 25 dni, ter bistveno višja pri osebah brez izobrazbe, ki so na delo povprečno čakali 20 mesecev in 12 dni.

Povpraševanje po delavcih se je glede na enako obdobje lani najbolj povečalo v predelovalnih dejavnostih, vezanih na avtomobilsko industrijo. V prihodnje je pričakovati predvsem več zaposlovanja na področju avtomobilske industrije in na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.

Å tevilo prostih delovnih mest pa se še naprej zmanjšuje predvsem v gradbeništvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, trgovini in gostinstvu.

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.