ZMRZOVALNIKI ZA SEMENA SLOVENSKIH RASTLIN

Botanični vrt univerze v Ljubljani je odprl nove prostore najstarejše in največje semenske banke avtohtonih rastlin v Sloveniji. Novi prostori in oprema, za katero je Univerza v Ljubljani prispevala 40.000, vrt sam pa 10.000 evrov bodo odslej omogočali shranjevanje semen v posebnih zamrzovalnikih, kar bo bistveno podaljšalo obstojnost semen - do okoli petdeset let - ki jih nabirajo že od leta 1810 ter so pomemben material za različne raziskovalce.

Doslej so semena semenske banke Botaničnega vrta v Ljubljani, ki ga vodi dr. Joško Bavcon, hranili le v aktivni kolekciji, v vrečkah, v katerih pa semena zaradi slabših razmer ostanejo kalna le tri do pet let. Zato bo nova pridobitev pomembno doprinesla k raziskovalnemu delu botaničnega vrta, ki se ukvarja predvsem z varovanjem avtohtonih rastlinskih vrst in tistih, ki so na seznamu ogroženih vrst v Sloveniji. S pomočjo genetskega materiala v obliki semen, ki je vedno prisoten in kakovosten, lahko namreč v primeru izumrtja določene vrste rastlin vzgojijo nove rastline, trajno shranjeni vzorci pa predstavljajo tudi pomemben genetski material za raziskave za različne znanstvene institucije po svetu in doma. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani vsako leto naberejo semena rastlin za lastne potrebe in za izmenjavo s kar 293 botaničnimi vrtovi po svetu. Shranjujejo okoli 10.000 vzorcev v aktivni kolekciji ter 500 v zamrznjeni obliki, k slednji pa bodo v kratkem dodali še več sto novih semen. Seznam vsako leto objavijo v indeksu semen. Prva tiskana verzija indeksa, ki ga danes hranijo v arhivu Botaničnega vrta, sega že v leto 1889.

Botanični vrt je na simboličen način povezan tudi tudi z našimi kraji, saj je njegov vodja dr. Joško Bavcon, po rodu iz Cerknega. Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik, ki je skupaj z dr. Bavconom prerezal trak ob odprtju novih prostorov semenske banke, je po rodu iz Kanomlje, naravoslovec in botanik Franc Hladnik, ki je za časa Ilirskih provinc leta 1810 ustanovil ljubljanski botanični vrt kot vrt domovinske flore in ga dolga leta tudi vodil, pa se je rodil v Idriji.

Metka Rupnik

Foto: Jani Alič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.