IDRIJSKE IZKUÅ NJE ZA KHAIDARKAN

Na obisku v Idriji se je danes mudila delegacija Kirgizistana in UNEP programa Združenih narodov. Osrednji namen delovnega obiska je bil spoznavanje dobrih praks sanacije in revitalizacije okolja po petstoletnem rudarjenju v idrijskem rudniku živega srebra ter razvojne priložnosti, ki bi jih lahko uporabili pri zapiranju živosrebrovega rudnika v kirgiškem Khaidarkanu.

Enajstčlansko delegacijo Kirgizistana, ki jo je spremljal predstavnik UNEP - okoljskega programa Združenih narodov, je v Idrijo v okviru osemdnevne študijske ture pripeljala dr. Milena Horvat, strokovnjakinja Inštituta Jožef Stefan za okoljske vplive živega srebra. Glavni namen študijskega popotovanja je bil seznanitev z v praksi že izvedenimi modeli zmanjševanja lokalnih in globalnih tveganj zaradi rudarjenja in pridobivanja živega srebra. V delegaciji so bili predstavniki kirgiškega parlamenta, vladnih služb za okoljevarstvo, kirgiškega ministrstva za okolje, guverner regije Batken, vodstvo mesta Khaidarkan in glavni inženir za varnost pri tamkajšnjem rudniku živega srebra.

Medtem ko je večina rudnikov živega srebra že zaprtih oziroma v fazi zapiranja, rudnik Khaidarkan še vedno obratuje in ostaja edini rudnik, ki pridobiva živo srebro po primarnih metodah. Vzrok za obratovanje rudnika je kočljiv ekonomski položaj Kirgizistana, pomajkanje drugih delovnih mest in zakonodaja, ki dopušča primarni način pridobivanja živega srebra. Problem nasutij rudniških odpadkov so v drugih rudnikih reševali tako, da so z rudniškim odpadom zasipali neaktivne rove, česar pa v Khaidarkanu še niso izvedli. Posledično je ostalo na površju 13 milijonov ton jalovine na 40 hektarjih površine v bližini mesta.

Delegaciji iz Kirgizistana in UNEP, ki jo je v Idriji spremlja inženirka rudarstva Tatjana Dizdarevič, sta idrijski župan Bojan Sever in podžupan Bojan Režun predstavila primere dobre prakse Idrije pri zapiranju rudnika, ekološki sanaciji, uporabi znanj v drugih gospodarskih dejavnostih in razvoja novih tehnologij, preprečitvi socialne krize v kraju ob izgubi delovnih mest v rudarstvu, izkušnje pri uvajanju projekta pametne skupnosti, ohranjanja in predstavitve dediščine živega srebra, razvoja trajnostnega turizma … vse v luči implementacije konvencije Minamata. Strani pa sta spregovorili tudi o možnostih sodelovanja med mestoma.

V nadaljevanju obiska so si kirgizijski gostje ogledali multivizijo v Antonijevem rovu, obiskali podjetje Kolektor in si ogledali potek 1. faze obnove nekdanje topilnice živega srebra.

V okviru študijske ture bo delegacija iz Kirgizistana v prihodnjih dneh obiskala tudi Almaden.

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.