BORZNI KOMENTAR

Nižanja obrestnih mer na obzorju

Predsednik Ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je na začetku tedna v Kongresu izjavil, da bi lahko ohranjanje restriktivne politike predolgo zaviralo gospodarsko rast in da centralna banka ne bo nujno čakala, da inflacija doseže 2%, preden zniža obrestne mere, saj bi lahko bilo že prepozno. Powell je sicer poudaril, da Fed potrebuje več podatkov, ki bi kazali na vzdržen premik inflacije proti 2%, preden ukrepa. Trgi zdaj ocenjujejo približno 70-odstotno verjetnost znižanja obrestnih mer Fed v septembru, pri čemer je do konca leta predvideno še eno znižanje. Fed bo verjetno poslal jasen signal o potrebi po znižanju obrestnih mer na simpoziju v Jackson Hole konec avgusta.

Zaradi visokih obrestnih mer ostaja pritisk na mala podjetja, kar otežuje njihovo zaposlovanje in vpliva na nestanovitne cene komercialnih nepremičnin v ZDA, ki bi v prihodnjih letih lahko predstavljale sistemsko tveganje. Višje obrestne mere zmanjšujejo povpraševanje po komercialnih nepremičninah in otežujejo refinanciranje. Koncentracije posojil za komercialne nepremičnine in nepriznane izgube na bankah zaradi obrestnih mer bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, ki ga je treba obravnavati, da se prepreči ponovitev kriz iz preteklosti.

Volitve v Združenem kraljestvu in Franciji so prinesle radikalno različne rezultate. V Združenem kraljestvu je levosredinska Laburistična stranka dosegla prepričljivo zmago, medtem ko so se volitve v Franciji končale z neodločenim parlamentom, kjer so si glasove razdelili levica, centristi in skrajna desnica. V obeh državah pa bodo vlade omejene z javnimi financami, kar bo omejevalo uresničitev prenekaterih volilnih obljub.

V prvi polovici leta 2024 je sicer globalni trg močno pridobil (svetovni Bloomberg indeks +14%), zaradi ponovnega vzpona proizvodnje in trgovine, zlasti v območju evra in Združenem kraljestvu, ki sta po recesijah v letu 2023 začeli ponovno rasti. Podjetja, povezana z umetno inteligenco, kot so Nvidia, Microsoft in Google, so dosegla izjemno rast. Najvišji donos je imel sektor informacijske tehnologije z 41 odstotki, sledila sta komunikacijski sektor z 26 odstotki ter industrijski in zdravstveni s 14-odstotnim donosom.

Kljub temu se v drugi polovici leta pričakuje povečana volatilnost trga zaradi razhajanj v politikah centralnih bank, geopolitičnih napetosti in volilnih izidov. V ZDA je gospodarska rast ostala trdna kljub višjim obrestnim meram, z napovedanim upočasnjevanjem v drugi polovici leta. Pričakuje se, da bo inflacija še naprej upadala, pri čemer bo Fed verjetno začel zniževati obrestne mere v tretjem četrtletju. To rahljanje monetarne politike bo podprlo nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva, kar bo močno podpiralo delniške trge. Ta teden se začenja sezona poročanj poslovnih rezultatov podjetij, saj bodo jutri poročale banke JPMorgan Chase, Wells Fargo in Citigroup, v naslednjem tednu pa podjetja ASML, Netflix, Novartis in Johnson & Johnson. Na makroekonomskem področju bo v naslednjem tednu največ zanimanja za raven inflacije v ZDA.

ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.