BORZNI KOMENTAR

Avtomobilski trg pod pritiskom carin

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal nove, dodatne carine v višini 25 odstotkov na uvoz osebnih vozil, ki bodo začele veljati prihodnji teden. Ukrep pomeni novo zaostrovanje trgovinske politike ZDA, katere cilj je zmanjšati odvisnost od tujih dobav in oživiti ameriško avtomobilsko industrijo.

Carine so v preteklosti že pokazale omejen učinek, ameriški trgovinski primanjkljaj se je v času Trumpovega prvega mandata celo povečal. Cene avtomobilov bodo verjetno narasle, nekatere evropske znamke pa bi se lahko umaknile s trga.

Gre za simptom globljega neravnovesja v svetovnem gospodarstvu. ZDA že dolgo porabljajo več, kot proizvedejo, medtem ko države kot sta Kitajska in Nemčija varčujejo in vlagajo premalo doma. Ekonomisti zato pozivajo k usklajenemu rebalansu: ZDA naj zmanjšajo porabo, Kitajska pa okrepi domače povpraševanje.

Politično pa je tak dogovor skoraj nemogoč. Kitajska kljub obljubam ne sprejema ukrepov za krepitev potrošnje, ZDA pa si fiskalnega zategovanja trenutno niti ne želijo. Tako ostajajo ukrepi, kot so carine v ospredju, čeprav ne rešujejo vzrokov neravnovesij.

Nemčija je daleč največja izvoznica avtomobilov iz Evrope v ZDA, medtem ko so Porsche, BMW, Mercedes-Benz, Volkswagen in Audi nosilci večine tega izvoza. Analitiki že opozarjajo, da bi se lahko prodaja upočasnila, cene zvišale, nekateri modeli pa bi lahko celo izginili s trga.

Po ocenah Trumpove administracije naj bi z dodatnimi carinami v državni proračun priteklo več kot 100 milijard dolarjev. A cena tega ukrepa bo, kot opozarjajo ekonomisti, najverjetneje padla na ameriške potrošnike, ki bodo za nova vozila kmalu plačevali bistveno več.

Sicer v ZDA trenutno vlada izrazit razkorak med negativnim sentimentom potrošnikov in močno rastjo dobičkov podjetij. Potrošniško zaupanje je padlo na najnižjo raven v zadnjih 12 letih, pri čemer so pričakovanja glede prihodnjih gospodarskih razmer, zaposlitve in prihodkov občutno oslabela.

Kljub pesimizmu med potrošniki pa podjetja iz indeksa S&P 500 v zadnjem kvartalu lanskega leta poročajo o solidnih rezultatih. Prodaja je zrasla za 5,3%, dobički pa za kar 13,5%. Največjo rast beležijo podjetja iz sektorjev tehnologije, financ in komunikacij. Hkrati se v drugi polovici leta 2025 pričakuje znižanje obrestnih mer, kar bi lahko dodatno podprlo finančne trge in olajšalo pogoje financiranja. Čeprav podjetja kažejo moč, inflacija ostaja nad ciljnimi ravnmi, trgovinske napetosti naraščajo, kar ustvarja negotovo makroekonomsko okolje, v katerem bodo obrestne mere, dolar in fiskalna politika ključni dejavniki nadaljnjega gibanja.

mag. Lojze Kozole

ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.