BORZNI KOMENTAR

Inflacija, obrestne mere in izzivi Evrope krojijo vlagateljsko okolje

Prihodnji teden bo Ameriška centralna banka (Fed) predvidoma znižala ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk. Nedavni podatki o inflaciji, ki so skladni z napovedmi, so omogočili nadaljnje sproščanje monetarne politike. Trgi to znižanje že skoraj v celoti pričakujejo, pozornost pa se usmerja na četrtkove podatke o proizvajalski inflaciji, ki bodo podali dodatne smernice za prihodnje ukrepe.

Evropska centralna banka (ECB) je napovedala, je tudi nižala obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar bo že četrta takšna poteza v letu 2024. ECB ocenjuje, da se bo inflacija v evroobmočju postopoma zniževala, z napovedmi 2,4% za leto 2024, 2,1% za leto 2025 in 1,9% za leto 2026. Tudi jedrna inflacija, brez energije in hrane, se pričakuje pri srednjeročnem cilju 2%.

Kljub sproščenim finančnim pogojem ostajajo stroški zadolževanja visoki, saj pretekla zvišanja obrestnih mer še vedno vplivajo na obstoječa posojila. Gospodarska rast v Evropi je šibka, z napovedmi 0,7% za leto 2024 in le 1,4% za leto 2026. Nemško gospodarstvo je stagniralo od leta 2019, medtem ko so energetska kriza, visoka obdavčitev in pomanjkanje inovativnosti ključne ovire za trajnostno rast.

Na globalni ravni dodatno negotovost ustvarjajo napovedane carine Trumpove administracije, ki cilja na BRICS države in Kitajsko. Evropa mora v tem kompleksnem okolju uravnotežiti gospodarsko konkurenčnost in geopolitične odnose, saj bodo ti izzivi ključni za stabilnost v letu 2025. Vlagatelji pa se morajo pripraviti na nadaljnjo volatilnost in potrebo po prilagodljivosti.

mag. Lojze Kozole

ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.