Gaja Obid
Voditeljica programa
Milijarda, ki izpuhti, in dve, ki ne prideta
Slovenci imamo radi nepremičnine. Lasten dom pomeni varnost, samostojnost in občutek, da imamo nekaj oprijemljivega. To je povsem razumljivo. Težava nastane, ko isto logiko avtomatično prenesemo tudi na ves presežek kapitala. Če imamo svoje bivanje urejeno in ustvarjeno primerno denarno rezervo, naslednje vprašanje ni več samo, ali bo stanovanje čez deset let dražje. Pomembneje je, kje bo naslednjih 50.000 ali 100.000 evrov dolgoročno ustvarilo največ vrednosti.
Moj odgovor je jasen: pomemben del presežnega kapitala sodi v razpršen portfelj delnic, pri čemer imajo kakovostna slovenska podjetja povsem upravičeno pomembno mesto.
Druga nepremičnina pomeni veliko koncentracijo. Kapital vežemo v en objekt, eno lokacijo, enega ali nekaj najemnikov, eno zakonodajo in eno lokalno demografijo. Z delnicami pa lahko postanemo solastniki Krke, NLB, Petrola, Triglava, Save Re, Luke Koper, Telekoma Slovenije, Cinkarne Celje in drugih družb. Ta podjetja ustvarjajo prihodke v različnih panogah in pogosto tudi na številnih tujih trgih.
To je velika razlika.
Pri delnici ne kupimo samo prihodkov podjetja. Kupimo delež v dobičku in denarnem toku, ki ostane potem, ko podjetje plača zaposlene, dobavitelje, energijo, obresti, davke, amortizacijo in potrebne investicije. Iz tega denarja lahko nato izplačuje dividende, odkupuje lastne delnice ali financira nadaljnjo rast.
Pri nepremičnini ljudje pogosto naredijo precej bolj preprost izračun. Stanovanje stane 300.000 evrov, mesečna najemnina znaša 1.200 evrov in na prvi pogled je donos videti privlačen. Toda to še ni pravi donos. Odšteti moramo prazne mesece, davke, zavarovanje, upravljanje, popravila in predvsem dolgoročno obrabo objekta.
Strošek obnove namreč ne pride vsak mesec. Pride naenkrat.
Nova streha, fasada, električne in vodovodne instalacije, okna, kopalnica ali ogrevanje lahko pomenijo desetine tisočev evrov stroškov. Del takšne prenove vrednosti nepremičnine sploh ne poveča, ampak samo prepreči njeno zmanjšanje.
Pri delnicah so številni takšni stroški že vključeni v poslovni rezultat podjetja. Lastniku delnice ni treba iskati izvajalca za streho, reševati težav z najemnikom ali preverjati, zakaj pušča kopalnica. Uprava podjetja vodi poslovanje za vse delničarje.
Pomembna je tudi inflacija. Dobro podjetje z močnim položajem na trgu lahko višje stroške prenese v prodajne cene in dolgoročno ohranja dobiček. Krka zdravil ne prodaja samo Slovencem. NLB posluje v več državah regije. Luka Koper je del mednarodnih logističnih tokov. Petrol in Cinkarna ustvarjata prihodke na širšem trgu.
Slovenski vlagatelj lahko torej prek domače borze kupi deleže podjetij, katerih prihodki niso omejeni samo na slovenske plače in eno lokalno najemnino.
Poleg tega so delnice bistveno bolj likvidne. Če potrebujemo 20.000 evrov, lahko prodamo del portfelja. Stanovanja ne moremo prodati po petini. Dejstvo, da cene stanovanja ne spremljamo vsak dan na zaslonu, še ne pomeni, da njegova vrednost ne niha.
Nepremičnina ima svoje mesto v premoženju, predvsem kot lasten dom. Toda presežek kapitala ni nujno najbolje usmeriti v še en naslov. Razpršen delniški portfelj ponuja širšo razpršenost, več likvidnosti, manj neposrednega dela in možnost sodelovanja pri rasti dobičkov produktivnih podjetij.
Za dolgoročni presežek kapitala je zato vredno razmišljati manj o tem, katero stanovanje kupiti, in bolj o tem, katera podjetja želimo imeti v lasti.
Avtor je lastnik delnic NLB in Petrola.
mag. Fin, mag, Eco, Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!