ŠTALA NA EVROVIZIJSKEM ODRU

Smo v obdobju  slavnega evrovizijskega festivala, ki je bil nekoč prava paleta temperamentov, glasbenih stilov, predvsem pa jezikov. Danes pa - kot, da smo se že zavestno odločili, da bo cela Evropa nadaljevala delo Prešernove Orglarja in učila vse „slavce“ peti v enem samem jeziku. Pa še jezik evropske unije ni več. Štala, bi lahko rekli. Še ta je boljša. Pa prisluhnimo, kako bi se evrovizijski festival slišal na njenem odru:
Posnetek ŠTALA 1
Imenitna pestrost glasov! In kako se sliši danes, prav tako v živalskem svetu:
Posnetek: ŠTALA 2
Dolgočasno, nezanimivo, neperspektivno....

Odlično idejo, ki se je rodila med evropsko naravnanimi avtorji glasbe in besedil, voditelji orkestrov, smo dolga leta spremljali preko televizijskih ekranov. Slovenija je na festivalu sodelovala v okviru skupne države Jugoslavije kar nekajkrat, dokaj uspešno. Prvič se je slovenski jezik slišal leta 1966, ko je, žal že pokojna pevka, Berta Ambrož, zapela Sepetovo skladbo Brez besed. Že leto kasneje je dr. Urban Koder ustvaril pravo mirovniško himno Vse rože sveta, ki jo je zapel Lado Leskovar.
Ena bolj zanimivih epizod je bil nastop stocholmski nastp slovenske skupine Pepel in kri s skladbo Dan ljubezni. Ne glede na to, da je pesem pristala na repu, je kasneje  postala prava ljudska zmagovalka festivala. Bila je namreč  prevedena v druge jezike.
Pa danes? Vsi od kraja izvajamo „štalo“ v angleškem, po novem, jeziku, ki ni jezik evropske unije! Ej, Slovenci, Slovenci! Kaj je mar Francozom, Špancem, Rusom in tako dalje, če njihova pesem poje v tujem jeziku! Njihov jezik je tako ali tako preplavljen po vsem svetu. Kaj pa mi? Koliko časa nam že napovedujejo?? Bomo drugo leto izvajali proslavo ob Slovenskem kulturnem prazniku v angleškem jeziku? Samo zato, da bomo bolj evropski in prepoznavni.
Na evrovizijski festival pošilja angleško popevko tista država, ki je v imenu jezika zahtevala od medijev norost, ki so ji rekli „kvote slovenske glasbe“...
Ali ne bi bilo bolje, da smo doma in ostajamo Slovenci, kot pa, da se poceni prodajamo in postajamo Slovenceljni?

Tako pa se je videlo in slišalo, ko se še tako osovražena „jugoslovanska oblast“ ni sramovala slovenskega jezika:

https://www.youtube.com/watch?v=PH89OtPhEk0

P.s.: Sinočnja zmaga na evrovizijskem odru je potrdila tudi moje prepričanje.  Glasba mora imeti dušo, ne gleda na blišč odrskih luči in jezik. Upamo,  da se bo tudi v Slovenijo vrnil zdrav razum.

Ivan Seljak