VOLK JE DOMAČA ŽIVAL!

Nebo odpre se, luna dá svečavo.
Tam vidi gnezditi strupene gade,
in tam brlog, kjer ima tigra mlade,
vzdig’váti vidi leva jezno glavo...

Ni le pesnik France Prešeren slabo poznal živalski svet, ker je pred skoraj dvesto leti tigra postavil v Afrike puščavo. Tudi pri nas imamo na tisoče ljubiteljev zveri, ki z varnega fotelja (ljubljanskih) pisarn ali stanovanj postavljajo volkove in medvede tja, kjer jih skoraj nikoli ni bilo.

V zadnjih tednih smo priča dokaj močnemu protestu lastnikov kmetij, pa tudi drugih prebivalcev odročnejših krajev, s katerimi skušajo prepričati oblasti, da krdelo volkov in nebogljena drobnica niso bila nikoli v sožitju.

Ampak - saj vemo, da ni v tem problem, torej, v tem grmu ne tiči zajec (volk). Gre preprosto za zdolgočasen, miselno razslojeni svet, ki svojo nemoč, majhnost in omejenost  skuša nadoknaditi z nasprotovanjem logičnemu razmišljanju. In prav v zgodbi z medvedi in volkovi  mu to imenitno uspeva.

V svoji profesionalni poklicni poti sem odgovore pogosto iskal v „pošastnih“ številkah statistike.
V štirih primorsko – gorenjskih občinah, kjer se nekaj kmetov  prizadeva, da bi jim država pomagala v boju z zvermi (Cerkno, Železniki, Gorenja vas – Poljane in Bohinj), živi manj kot 30.000 prebivalcev. To je skupaj pod 1,5 (ena in pol) odstotka slovenskega prebivalstva! Kako bodo prebivalci teh občin uspešni proti ljubljanski trdnjavi, v kateri živi najmanj toliko njihovih izrazitih nasprotniko!. Prepričan sem, da bi marsikdo izmed elite odločanja, preden je afera izbruhnila, v šolski spis zapisal, da je volk domača žival. Ali pa, da je ljubka plišasta zverinica, ki jo pozna iz pravljice Rdeča kapica!

Zanesljivo je odstotek in pol slovenskega prebivalstva volkovom naklonjen samo zato, ker se ga spominja po čudoviti karikaturi (vučko), ki jo je za Olimpijado v Sarajevu ustvaril slovenski umetnik Jože Trobec. Kako bodo ti ponosni meščani vedeli, da so se volka slovenski kmetje ubranili s pomočjo domiselnih rešitev, kot so bile še danes ohranjene volčje jame in drugi pripomočki.

Zdolgočaseni ljubitelji narave!
Uspešno ste obvarovali ptice pred vetrnicami elektrarn. Uspešno omejujete uporabo drugih virov energije, hkrati pa svojo *it hladite s pomočjo požrešno potratnih klimatskih naprav. Vse bi vam razumen človek lahko odpustil. A tega nikoli, da omejujete in celo v življenjsko ogroženost postavljate človeka! Bi moral zato res zapustiti obronke in planine Porezna, Ratitovca, Blegoša, pa seveda številnih drugih slikovitih slovenskih krajev?

Prvo kitico Prešernovega soneta nesreče sem na uvodu namerno izpustil. Kaj menite, ali bi ga čez nekaj let Prešeren pričel tako:

Popotnik pride v Slovenije puščavo...


Ivan Seljak