ENKRAT SMRKAV, VEČNO "TA SMRKAV", ENKRAT OKUŽEN...

Zdi se, da z našim zanosom po ohranjevanju zdravja ustvarjamo nov tip človeka.

Sodim med tiste, ki dnevno sooblikujem informativne programe, k sreči v medij prinašam novice, ki niso povezane z epidemijo, niti s terminologijo.
In, če bi ... bi jo zagotovo spremenil.

Svet ima polno bolezni, Slovenci smo, žal, besedo okuženost prevzeli po strahotni bolezni, ki je pomorila velik del svetovnega prebivalstva. O tem pričajo številna stara pokopališča, kužna znamenja ...

Tudi aktualna bolezen je izjemno huda, zahrbtna, nepredvidljiva. A je ozdravljiva.
Zakaj torej, obolele v statističnih podatkih znova in znova navajamo kot okužene. Danes je v uradnih zaznamkih zapisano, da ima Primorska 21 okuženih. Čez mesec bo, upamo, podatek enak, a tudi zapis enak, čeprav bolnikov ne bo več.
Bistvo je, za kar se trudi zdravstvo, v ozdravelih, ne obolelih!!

Nekoč, ko so ljudje (brez FB) zvedeli, da je nekdo zbolel za rakom, se je po nekaj tednih cela vas ozirala za njim, češ, kako da je ta še živ ... Še huje je bilo pri HIV ali nekaj mesecen nazaj celo pri ošpicah!

Se bo ta stigmatizacija prenašala v novodobne bolezni? Navsezadnje že mesec dni označujemo posameznike, ki so imeli smolo,  kot „okužene“?

Bo bodoča želja očeta, da bo hči našla fanta, le da ne bo pijanec, cigan, begunec in – okužen?

Tako je pač, če se mešajo vede, kot so znanost, filozofija in politika. Saj poznate zgodbo:

Znanstvenik v črni sobi išče črno mačko.
Filozof v črni sobi išče črno mačko, ki je sploh ni.
Politik v črni sobi išče črno mačko, ki je sploh ni in izjavi: Jo že imam!





Skratka: večno bolan je lahko le „ta smrkav laufar“. To je njegova pravica!



Ivan Seljak


Foto: Bojan Tavčar