OBJEKT NA SEZNAMU UNESCO, NE PA NA SEZNAMU INVALIDSKIH ORGANIZACIJ

V luči 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dneva, se je potrebno vprašati o dostopnosti kulturnih ustanov za invalide.  

V urbanem okolju je vedno manj arhitekturnih ovir in nedostopnih javnih objektov, vendar pa so nekateri še. Spomeniško zaščiteni objekti so verjetno največji problem.

V eni najstarejših baročnih stavb v Sloveniji ima sedež Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, v  drugem nadstropju pa so prostori čudovite galerije. Od leta 2001 je objekt spomenik državnega pomena in v sklopu dediščine živega srebra v Idriji tudi uvrščen na UNESCO Seznam svetovne dediščine.

Na žalost pa niti prostori Mestne knjižnice in čitalnice Idrija niti prostori galerije niso dostopni osebam z gibalno oviranostjo.

Prav zato ni odveč poziv, da se vedno znova in znova sprašujemo in iščemo rešitve, kako kulturne ustanove in prireditve narediti dostopne za vse ljudi. Prav tako je naloga, da se ljudje z različnimi oviranostmi aktivno vključujejo v ustvarjanje skupnega kulturnega življenja.

Naj ta kratek poziv k odgovorni in vključujoči družbi zaključim z verzi iz Glose (1832) Franceta  Prešerna.

Vender peti on ne jenja;
grab´te dnarje vkup gotove,
kupovájte si gradove,
v njih živite brez trpljénja!
Koder se nebo razpenja,
grad je pevca brez vratarja,
v njem zlatnina čista zarja,
srebrnina rosa trave,
s tem posestvam brez težave
on živi, umrje brez dnarja.

Ob kulturnem prazniku želim vsem umetnikom uspešno ustvarjanje ter ponos ob svojem delu in dosežkih.

Natalija Kovač Jereb