JAVNO OPRAVIČILO PLOVBA PO REKI SOČI

Opravičujem se, da mi ni vseeno kaj se in kaj se bo dogajalo z bovškim turizmom.

Opravičujem se, da me je odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US) v zvezi s kobariškim odlokom (Odlok) presenetila in razočarala.

Opravičujem se, da sem verjetno med redkimi, če ne upoštevamo udeležencev v postopku, ki so pozorno prebrali 34 strani obsežno odločbo US in se ne morem znebiti občutka pristranskosti, žal pa ni dovolj prostora za celovit komentar.

Opravičujem se, ker je US pobudnikom ustavne presoje (pobudniki) zavrnilo vse (razen delno enega) očitke, zato ker niso bili predmet odločanja, ali so bili očitki pavšalni, premalo pojasnjeni ali pa je šlo za strokovno presojo.

Opravičujem se, ker je US pritrdilo vsem, še tako šibkim argumentom občine Kobarid in v odločbi US se kot rdeča nit ponavlja, da Odlok izredno prispeva k varnosti plovbe in varovanju narave. Pri tem se navaja Načrt upravljanja TNP, Naturo 2000 in Tolminski odlok o varovanju reke Soče, vendar pa US ne navede konkretnega pojasnila kako in na kakšen način.

Opravičujem se, ker smo na Bovškem zaradi vedno večjih obremenitev, pristopili k urejanju režima na reki Soči. Leta 1997 je mednarodna Pharova študija ugotovila, da lokalne skupnosti nimajo pravne podlage za zaračunavanje rabe reke Soče kot javnega dobra, ki ni plačljivo.

Opravičujem se, da je moralo Ministrstvo za okolje in prostor, junija 1998 izdati Odredbo o začasni razglasitvi reke Soče s pritoki za naravno znamenitost, ki je postala pravna podlaga za občinske odloke. Vstopno izstopna mesta so bila uvedena zaradi zaračunavanja pristojbine in ne zaradi varnosti in ohranjanja narave. V odredbi je bil naveden čas plovbe od 9.00 do 18.00 ure, ki je bil usklajen z ribiči in je bila reka Soča s tem očitno dovolj varovana.

Opravičujem se, da je občina Bovec začela leta 2000 samostojno izvajati odlok in smo bili poleg kritik, deležni tudi pozitivnih ocen predvsem s strani ribičev. Skrbno pripravljeno in uspešno izvajanje odloka je prepričalo občino Kobarid, da se je pridružila izvajanju.

Opravičujem se, da smo plovbo obravnavali celovito, četudi ni bilo zakona in se je iz plačane pristojbine plačevala tudi najemnina za izstopno mesto Trnovo 2 in smo takrat porabili denar na celotni plovni poti, kjer je bilo potrebno.

Opravičujem se, da se tudi danes najmanj 97 % pristojbine vplača na Bovškem in ta denar bi moral biti porabljen za izboljšanje infrastrukture, kjer je bil vplačan.

Opravičujem se, da bi morali plačano pristojbino nakazovati na poseben račun in bi z njo financirali celotno infrastrukturo na plovni poti kot je bilo doslej.

Opravičujem se, da je škandalozno, da so podjetniki zaradi zagrožene visoke kazni, prisiljeni nakazovati denar na račun občine Kobarid, ki bo izboljšala eno izstopno in eno vstopno mesto. Temu je žal pritrdilo US: “je namen zaračunavanja pristojbine v tem, da se v prihodnje storitev izboljša.” Najprej denar, potem pa….

Opravičujem se, ker sem tretji odstavek v 4.

lenu Zakona o plovbi po celinskih vodah (ZPCV): “Plovbni režim na posamezni celinski vodi, ki povezuje dve ali več lokalnih skupnosti, uredijo lokalne skupnosti sporazumno.”, vedno razumel, da je določilo obvezno.

Opravičujem se, da mi je Ministrstvo za infrastrukturo, v dopisu, 20.3.2024, potrdilo, da je določilo v tretjem odstavku 4.

lena ZPCV, še vedno veljavno, ni pa me seznanilo, da je neobvezno, kar mi je sporočilo v dopisu, 1.8.2024, sklicujoč se na odločbo US.

Opravičujem se, da sem zaprepaden na kakšen način je US odločilo, da zelo smiselno in logično določilo ni obvezno: “Pritrditi je treba pobudnikom, da ZPCV določa sporazumno urejanje plovbnega režima v primerih, ko je celinska voda na območju več lokalnih skupnosti. Vendar tretji odstavek 4.

lena ZPCV ne določa v kakšni obliki oziroma na kakšen način se lahko lokalne skupnosti sporazumejo o ureditvi plovbnega režima, pobudniki pa tudi ne pojasnijo nobenih konkretnih okoliščin v zvezi z uporabo te določbe.” Iz tega sledi, da lokalna skupnost sama ureja plovbo na reki Soči na svojem območju in zato Odlok ni v neskladju s tretjim odstavkom oziroma ZPCV.

Opravičujem se, ker štejem takšno utemeljitev za nenavadno, saj ne obstaja splošna praksa, da je v zakonih navodilo oziroma vzorec, v kakšni obliki oziroma na kakšen način se spoštuje in izvaja posamezna zakonska določila.

Opravičujem se, da se US ni izreklo o škodi, ki jo je Odlok povzročil bovškemu turizmu, zato ker nastala škoda ni bila predmet obravnave oziroma je bila omenjena pavšalno in premalo pojasnjena. Ali to pomeni, da ni pomembno kakšno škodo Odlok povzroči drugi občini?

Opravičujem se, da smo leta 2013, upoštevali zahtevo pristojnega ministrstva (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor) in se lotili priprave skupnega odloka treh posoških občin, čeprav tudi takrat ni bilo določeno na kakšen način se lahko oziroma moramo sporazumeti.

Opravičujem se, da sem vodil delovno skupino za pripravo skupnega odloka in smo se zoperstavili pritisku oziroma ultimatu, da občine prevzamejo odgovornost za varnost plovbe in nosijo vse zakonske in materialne posledice. Takratna pravna analiza je pokazala, da je tretji odstavek fakultativen in je ZPCV v več členih protiustaven. Ko smo odločno predočili namero, da bomo sprožili postopek pred US, se je končalo z nezaslišano zahtevo in smo lahko pripravili odlok po svoji presoji.

Opravičujem se, da sem vodil skupno sejo treh posoških občin (2.9.2014) v Kobaridu, na kateri smo sprejeli skupni odlok (Uradni list RS št.71, 3.10. 2014).

Opravičujem se, da je US poudarilo, da se ni vmešavalo v strokovne odločitve občine. Rad bi videl te strokovne podlage in kdo jih je pripravil, da bi zaprosil za pojasnilo, kako eno uro poznejši vstop na reko Sočo (ob 10.00) vpliva na varnost plovbe in ohranjanje narave.

Opravičujem se, ker ne morem dojeti, da ni bila upoštevana pobuda, da je v nasprotju z ustavo, da je kazen vedno enaka ne glede na težo prekrška! US temu očitku ni sledilo, češ da je pavšalen in tudi v tem primeru se sklicuje na varnost plovbe in varovanje narave, Tudi za prekrške, ki ne povzročajo nobene škode, je kazen 800,00 € in ne razumem, kako prekršek, ko izvajaš plovbo brez plačane dovolilnice ali izstopiš na vstopno izstopnem mestu Srpenica 2, škoduje varnosti plovbe in varovanju narave in je kazen 800 evrov. Popoln nesmisel, saj prekršek škoduje samo denarnici kršitelja!

Opravičujem se, da po odločbi US, Odlok ni nič manj diskriminatoren do kajakašev in rekreativcev in škodljiv za bovški turizem, predvsem njegovo predsezono in še vedno vztrajam, da je kazen za kajakaše in rekreativce za izstop na Srpenici 2, neupravičena in barbarska.

Opravičujem se, da moram stalno ponavljati, da bo letos v Kobaridu pričakovano bistveno večji denarni priliv, saj bo pristojbino prvič plačalo (zanje podjetniki) nekaj deset tisoč potnikov na raftih, zato naj se denarni priliv prikaže ločeno, da dobimo pravo sliko o povečanem denarnem izplenu.

Opravičujem se, da upam in držim pesti, da bo občina Bovec v predpisanem postopku in na podlagi temeljite javne razprave in soočanja z različnimi dejstvi in pogledi, pripravila in sprejela takšen občinski odlok, ki bo zaščitil interese bovškega turizma in ne bo dovolil, da se pohabi paradni vlečni konj, reko Sočo.

Siniša Germovšek, Bovec