KAKO JE CARL LINE POVEZAN Z IDRIJO

23. maja pred 319 leti (1707) se je rodil Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778), švedski botanik, zdravnik in zoolog, geolog, etnobotanik - skratka polihistor. Velja za očeta taksonomije in enega začetnikov sodobne ekologije. S pionirskim delom pri poimenovanju rastlin in živali z latinskimi imeni je botaniki in zoologiji dal znanstveno podlago, ki še danes omogoča globalno razumevanje živega sveta.

Morda se nam zdi nenavadno, zakaj bi se tega znanstvenika, kot pomembnega za naš prostor, spominjali tudi mi. Ne le da je zaslovel kot princ botanike, bil je še posebej povezan z Idrijo, oziroma s tam tedaj delujočim zdravnikom in prav tako polihistorjem Ioanesom Antoniusom Scopolijem (3. junij 1723- 8 maj 1788), ki je v Idriji deloval vse od leta 1754 do leta 1769. Scopoli je prav tukaj izdal svoja največja dela. Bil pa je dovolj pogumen, da je pisal Linneju, tedaj že uveljavljenemu znanstveniku. Tako sta postala sodelavca na daljavo in tudi pomembna prijatelja, ki sta mnogo prispevala, da se je naš svet že v pionirskih časih pridružil najpomembnejšim. Bili smo v svetovnem trendu in ustvarjali smo tedanjo znanost. Vse od leta 1761 naprej sta si dopisovala in izmenjavala tako rastline kot živali, seveda slednje v preparirani obliki, rastline pa v speči obliki, torej semena. Prav potomci teh rastlin še danes rastejo v Linnéjevem vrtu v Upsali ali v Hamarbyu letni hiši, kjer je že tedaj prirejal poletne šole za študente.

Scopoli ni bil le poslušen učenec, če je imel svoje mnenje, je Linnéju tudi nasprotoval in svoje mnenje argumentirano izrazil. Čeprav je Linné veljal za avtoriteto, je prav tako sprejemal Scopolijeva mnenja in ga vedno prosil, naj mu takoj pošlje svoja nova dela, ki jih je Scopoli prav tako kot Linné izdajal v tem času.

Linné je pozornost najprej vzbudil z rokopisom Praeludia Sponsaliorum Plantarum uvod v poroko rastlin, kjer je opisal spolnost rastlin. Napisal ga je kot posvetilo svojemu dobrotniku prof. Olofu Celsiusu, ki je bil dekan katedrale in dober amaterski botanik Ob novem letu je bilo v navadi, da so študentje s kako pozornostjo razveselili svoje dobrotnike.

V svojem rokopisu Hortus Uplandicus III (1730) je opisal rastline iz Rudbeckovega botaničnega vrta in ostalih vrtov v Upsali. Odkril je, da lahko na osnovi prašnikov in njihove razporeditve razvrsti rastline v sistem v 24 razredov, kar je bilo revolucionarno za tisti čas, predvsem pa je bilo zelo praktično.

Z objavo dela Systema nature (1735), je uvedel tri kraljestva narave: živali, rastline in minerale in jih umestil v pregleden sistem. S tem delom je prvič postal mednarodno prepoznaven. Z delom  Philosophia botanica (1751), v kateri razlaga svoje principe in metode, je navdušil pomebna razsvetljenca tako Goetheja kot Rousseauja. V delu Species plantarum iz leta 1753 pa je opisal že 6000 njemu znanih rastlin. Tedaj je prvič uporabil dvojno poimenovanje rastlin v latinščini,
ki ga je v deseti izdaji Systema nature v letih 1758–1759 že dosledno uporabljal. Iz prej dolgih opisnih imen rastlin in živali je uvedel samo dve imeni: eno za rod (genus), ki je prvo in drugo za vrsto (species) ali bolje rečeno vrstni pridevek: primer podlesna veternica– Anemone nemorosa. Ker je tudi kot profesor ohranjal zvedavost in raziskovalno naravo, je v
svet je pošiljal svoje učence, da so mu prinašali rastline in kamnine in živali. Zavedal se je, da vsega sam ne zmore. Mnogo imen – tako rastlinskih kot živalskih – nosi njegovo začetnico na koncu, kar pomeni, da jih je on prvi poimenoval. Tudi človeka – Homo sapiens – je poimenoval prav on. Mnoge rastline pa so poimenovane po njegovih
učencih.

Scopoli je 1760 izdal prvo, leta 1772 pa drugo izdajo kranjske flore - Flora Carniolica, vmes pa še leta 1763 Entomologia Carniolica. V drugi izdaja Flora Carniolica že dosledno uporablja dvojno poimenovanje rastlin kot Linné. Linne je komaj čakal na Scopolijeva dela. Za prevod njunih pisem je poskrbela pokojna zdravnica prof. dr. Darinka Soban, ljubiteljica Švedske in Linnéja. Čeprav se Scopoli in Linné nikoli nista srečala, so njuna pisma zelo prijateljska in tudi polna zahvale drug drugemu. O tem dopisovanju je v Idriji na hiši, kjer je Scopoli bival, tudi plošča v ta spomin.

Morda pred koncem še malo anekdote. Linnéjeo ime izvira iz imena lipa. Kljub temu Linné te vrste ni nikoli opisal, ne glede na to da je rastla na njegovem domačem vrtu. Z znanost je to vrsto opisal prav Scopoli in to že leta 1760 je zapisal ime Tilia plathphyllos (Scopoli). Torej je lipa v znastvenem svetu povsem naše ime. Še danes nosi njegovo ime. Zapisal je tudi slovensko ime zanjo lipa in celo narečno lipau drevu. Torej v znanstveni svet je uvedel tako slovenska kot narečna imena.

Veličina in delo Linnéja botanika, zoologa, geologa, etnobotanika, zdravnika, lekarnarja, učitelja in enciklopedista tako ostaja še po več kot 300 letih. Morda je danes še bolj pomembno, ker na svet okrog nas pozabljamo, vedenja in poznavanja narave, rastlin je v dobi informatike vse manj. In morda velja ponoviti že tedaj Linnejeve izrečen besede:« Rastlin se ne da naučiti iz knjig« ; danes bi rekli iz interneta. Nekdo ti jih mora predstaviti v naravnem okolju. Zamenjave rastlin so lahko usodne. Zato bi bilo dobro, če bi naravo in njen živi svet v dobi informatike ponovno začeli spoznavati tam kjer je - v naravi sami. In to od vrtca do Univerze. Na to smo danes pozabili.

Foto: Vrt v Upasali in iz razstave ob 300 letnici rojstva

Dr. Jože Bavcon Botanični vrt Univerze v Ljubljani