OB 15.04 BO MINILO 20 LET OD DRUGEGA RUŠILNEGA POTRESA V POSOČJU V ČASU SAMOSTOJNE SLOVENIJE

Petek, 12. julij 2024

Danes ob 15.04 bo minilo natanko 20 let od potresnega sunka, ki je 12. julija 2004 zatresel širše območje Zgornjega Posočja, čutili pa so ga po vsej Sloveniji, v severni Italiji in v večjem delu Avstrije ter Hrvaške. Prizadel je zlasti Čezsočo, zahteval pa tudi eno smrtno žrtev. Popotresna sanacija v posameznih primerih še vedno poteka.

Epicenter potresa z magnitudo 4,9 po Richterjevi lestvici je bil približno štiri kilometre severno od Kobarida. Prizadeto je bilo predvsem širše območje Bovca, najbolj pa vas Čezsoča. 

V primerjavi s potresom leta 1998 se je sprostilo desetkrat manj energije, vendar so bili učinki zaradi lokalnih geoloških dejavnikov nesorazmerno močni in so v Čezsoči dosegli VI. do VII. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici, ponekod pa tudi celo stopnjo višje.

To je bil v kratkem časovnem obdobju drugi rušilni potres v Zgornjem Posočju, ki ga je pred tem potres prizadel 12. aprila 1998 in katerega odprava posledic na objektih je bila ravno v zaključni fazi.

IZJAVA: Valter Mlekuž 1

Kakor je povedal bovški župan Valter Mlekuž se je popotresna obnova z ukinitvijo državne tehnične pisarne v Tolminu aprila lani nekoliko otežila, saj je sedaj na ministrstvu pogosto težko najti sogovornika.

Na pristojnem ministrstvu so takrat dejali, da so stroški vzdrževanja pisarne nesorazmerni s številom objektov v postopku obnove ali čakanju na obnovo. Bovška občina ima sicer v popotresno obnovo vključena še dva objekta – v Bovcu in v Srpenici.

Ukrepe po potresu leta 2004 Mlekuž ocenjuje kot boljše kot po velikonočnem potresu šest let pred tem, občina je še leta 2020 občane pozivala, naj objekte prijavijo v popotresno obnovo, pri kateri je sicer ostalo nekaj grenkega priokusa, je dejal Mlekuž, saj so bile nadomestne novogradnje večinoma manjše od obstoječih hiš, velikost je namreč določalo število prijavljenih prebivalcev v času potresa.

»Bilo je tudi kar nekaj donatorskih hiš zgrajenih, ki jih je uredil takratni minister Janez Kopač in danes lahko rečemo, da sta Bovec in Čezsoča večinoma nova,«  je dejal Mlekuž.

Podobno je tudi v Kobaridu in Tolminu, kjer obnova oziroma rušenje samo v posameznih primerih še ni zaključena, od občinskih objektov v Kobaridu obnove čaka denimo gasilski dom, ki pa ga bodo prihodnje leto gasilci zapustili, saj bo zgrajen nov Center za zaščito in reševanje. 

IZJAVA: Valter Mlekuž 2

Skupno je bilo sicer evidentiranih 1800 poškodovanih objektov, 685 jih je izpolnjevalo pogoje za državno pomoč, vendar je bilo od lastnikov odvisno, ali so se za pomoč prijavili ali ne.

»Občina v okviru popotresne obnove pričakuje v Bovcu spodnjo etažo novogradnje, ki je sicer letos zastala in se od lanske jeseni ni nič naredilo, ter objekt v Srpenici, kjer se gradnja ni še niti začela,« je še dejal Mlekuž.





Primož Božič

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

torek
16.07.2024
17°C / 35°C
sreda
17.07.2024
18°C / 35°C
četrtek
18.07.2024
18°C / 37°C